CERKVE

Cerkev Sv. Mihaela

Podružnična cerkev Sv. Mihaela v Šmihelu je najstarejša cerkev v šempaski župniji (na to kaže tudi dejstvo, da so Sv. Mihaelu cerkve gradili kot simbol zmage krščanstva nad pogani).

Cerkev je bila v splošnem trikrat prezidana. V 15.stol naj bi nastala prvotna, majhna cerkvica brez zvonika. Zvonik in zakristija sta bila dozidana v 18.stol. Okrog leta 1870 so odstranili steno, ki je ločevala ladjo od zakristije, ladjo razširili proti zahodu, oltar Sv. Blaža pa od vzhodne stene prenesli na sedanje mesto. Zakristijo so na novo sezidali na zahodni strani prezbiterija.

Gotski prezbiterij iz konca 15.stol. je poslikan s freskami, ki predstavljajo prizore iz Svetega pisma, svetnike in simbole. Obnovljene so bile med letoma 1906 in 1909. Leta 1962 so bile prekopirane, njihove kopije pa shranjene v Narodni galeriji v Ljubljani.
Pozneje je bil vnešen baročni oltar iz marmorja in kamna, katerega na vrhu krasi plemiški grb (kar nakazuje, da bi bil lahko oltar darilo kakega plemiča ali pa prenešen iz kake grajske kapele). V niši oltarja stoji kip Sv. Mihaela s konca 15.stol., delo furlanske “tolmeške šole”. Sv. Mihael ima v eni roki meč, simbol vojskovodje, s katerim je premagal satana, ki mu leži pod nogami. V drugi roki drži tehtnico s katero v božjem imenu tehta duše in presoja ali so vredne nebes ali ne.

Oltar Sv. Blaža, iz marmorja in kamna, je bil najverjetneje v cerkvi postavljen v istem času kot glavni oltar. Ker je bila prvotna oltarna slika zelo poškodovana, je bila na njenem mestu naslikana nova. Gre se za kopijo slike Sv. Blaža z dvema prekrižanima svečama J.Šubica, ki jo hrani Narodna Galerija.

Cerkev Sv. Jakoba

Drži se grajskega poslopja v Ozeljanu in čeprav je umetnostno manjvredna arhitektura, si jo je vredno ogledati.

Gotski sakramentarij, ki je ohranjen v prezbiteriju, kaže da je tod stala nekoč starejša cerkev. Cerkev je danes podružnica župnije Šempas, nekoč pa je bil tu sedež prafare. Leta 1500 se jo v virih zasledi še kot župnijo, kdaj natančno pa je to prenehala biti ni znano. Leta 1501 je škof Hieronim posvetil oltar Sv. Jakobu starejšemu, ki goduje 25.julija. Relikvije je vzidal v hrbtno stran oltarja namesto pod vrhnjo ploščo. To je storil zato, da bi prevaral nevernike, ki so namreč relikvije radi oskrunili.

Današnja cerkev je bila prej grajska kapela, ki je bila namenjena tudi javni uporabi, tako da so v njej verniki opravljali nedeljske dolžnosti. Bila je premajhna, zato so ji okrog leta 1880 prizidali sedanjo ladjo, bivša ladja pa je postala prezbiterij. Do leta 1871 je bilo ob cerkvi tudi pokopališče, kasneje pa so ga prenesli v osrednji del vasi.

Leta 1988 sta bila edinemu zvonu dodana še dva nova. Notranjost cerkve krasijo: slika Sv.Jakoba na glavnem oltarju, stranska oltarja s sliko Jezusa in sliko Marije (obe v izvedbi slovenskega slikarja Toneta Kralja), stara freska Sv.Treh kraljev ter baročni kipec Matere Božje z detetom.

 

SPOMENIKI

Ob robu Ozeljanskega grajskega vrta je bil 14.6.1953 postavljen spomenik padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja. Vsako leto se tu ob dnevu spomina na mrtve odvija slovesna komemoracija.

Na grajskem dvorišču danes najdemo tudi spomenik vojne za samostojno Slovenijo.